Novo šolsko leto

Izbrano

Pozdravljeni, mladi in mlade!

Novo šolsko leto se je že začelo, kar pomeni, da smo mladi novinarji in novinarke že na preži za svežimi informacijami.

Vsak torek 7. šolsko uro se dobivamo v učilnici SLJ 1, kjer stikamo glave in razmišljamo, kako vam posredovati informacije, ki jih želite slišati, prebrati ali videti.

Hat with Press tag

Predstavljali se vam bomo (z delom, seveda) na našem blogu, šolski spletni strani in v časopisu Vigred, ki ga bomo izdali kar trikrat. Prvi šolski časopis bomo izdali z literarno prilogo, saj se je vaših del nabralo toliko, da menimo, da so vredni objave.

Tudi vas vabimo k sodelovanju.

Kako?

Prispevajte ideje, anekdote, šale, novičke, križanke, spise …, ki jih bomo z veseljem objavili.  Vse, kar morate narediti, je, da jih oddate v učilnici SLJ 1 (učiteljica Maja Koležnik).

Se slišimo,

vaši novinarji

Jurka Burka

Izbrano

Da se sodelovanje na nagradnih natečajih splača, je ugotovila tudi šestošolka Eva Hanžekovič.

16. 4. 2014 je bil datum, ko sva se odpravili v Kamnico pri Mariboru, kjer se nam je vsem pridružila literarna junakinja Jurka Burka, po kateri so šestošolci tudi poustvarjali. Evino besedilo je bilo nagrajeno, zato si je prislužila nagrado.

Avtorica: Eva HANŽEKOVIČ, 6. b-razred

Mentorica: Maja KOLEŽNIK, prof.

 

Besedilo:

ŽIGOVA IZPOLNJENA NALOGA

Žiga je zaloputnil z vrati, se usedel na posteljo in trmaril. Bil je zelo jezen na svoje starše. Njegovim sošolcem starši gotovo ne bi prepovedali računalnika zaradi ene same smacate nevihte. Bil je razburjen in niti malo ga ni pekla vest za vse, kar je rekel mami, očetu in Tinki.

Trmaril je in rmaril, potem se je že majceno umiril in se ulegel na posteljo. Gledal je v strop in že skoraj zaspal, ko je udarila strela. Žiga se je tako ustrašil, da je hitro skočil pod rjuhe in skoraj mu je ušlo v hlače. Njegova soba je potemnela, ampak res samo njegova soba. V njej je nastala tišina. Če nekaj sekund pa se je nekdo uglasil. Zanimalo ga je, kdo je ugasnil luč. Spet tiho. Žigi nič ni bilo jasno. Počasi je zlezel izpod odeje. Cel se je tresel, tako ga je bilo strah. Previdno je po nagonu zlezel do stikala za luč. Na poti do tja je s komolcem močno trknil v pisalno mizo. Zadržal je svoj aaauuuu, saj ni hotel, da ga sliši tisti, ki je v sobi. Končno je prišel do stikala in prižgal luč. V tistem trenutku je opazil, da se mu vso pohištvo v njegovi sobi smehlja, razen pisalna miza, ki ga je gledala tako grdo, ker se je zaletel vanjo, da se tega še opisati ne da. Ob videnem je skoraj omedlel. Njegovo pohištvo je imelo oči, nosove, usta in tudi ušesa. Nekdo je spregovoril. Vprašal je, zakaj molčijo. Vso pohištvo je onemelo. Žiga je ugotovil, kaj se dogaja, in vprašal, kako to, da lahko govorijo. Nihče ni nič rekel. Nekaj trenutkov kasneje pa se je oglasila Žigova omara z oblačili ter mu razložila, da oni vedno govorijo, samo on jih ne sliši, ker je ČLOVEK, zato se vsem zdi čudno, da jih sedaj pa le sliši. Žiga je povedal, da je za to mogoče kriva nevihta, ki je udarila tako močno, da je v njegovo sobo poslala ta čar. Bil je deček z veliko domišljije, zato je vedno pomislil na takšne čudne reči. Oglasila se je stara omara za igrače, ki jo je Žigi podarila njegova najljubša babica. Rekla je, da je res zagotovo krivo to. Vsi so Žigi prišepnili, da ima starka gotovo prav, saj je zelo modra gospa. Torej je to razvozlano, si je mislil Žiga. Oznanil je, da je vsega kriva nevihta. Dodaj je, da je to prav kulsko. Vsi so prikimali. Žigo je zanimalo, če znajo tudi kaj drugega, kot pa samo govoriti in poslušati. Vsi so v en glas zaklicali, da znajo plesati. Ampak Žiga jih ni slišal, saj se je zagledal v pisalno mizo, ki ga je še vedno tako grdo gledala. Kar naenkrat pa so iz nje planile obtožujoče besede … nerodnež …, nesramnež … Žiga se ji je opravičil, ker se je zaletel vanjo, in jo prosil odpuščanja. Bilo mu je res zelo žal. Miza se je umirila in oprostila Žigi pod pogojem, da ozdravi posteljo, ki je njena najboljša prijateljica. Postelja namreč ni mogla govoriti. Za Žigo to ni bila lahka naloga, a ker je bil dober po srcu, je sklenil, da pisalni mizi izpolni njeno veliko željo. Vprašal jo je, kako lahko to naredi. Povedala mu je, da mora obljubiti, da se bo po koncu pogovora opravičil staršem za svoja dejanja. Žiga se je sprva izgovarjal, saj se mu je zdelo, da bi se morali ravno starši opravičiti njemu, ne pa on njim. Še enkrat se je oglasila stara omara za igrače in Žigi razložila, zakaj se mora opravičiti, in ga še enkrat opomnila na njegova dejanja. Žigo je stisnilo pri srcu, hotel je pomagati svoji prelepi postelji in v tistem trenutku si je prav želel, da bi se pobotal z družino. Žiga je obljubil, da bo naredil obljubljeno, in druščina ga je še enkrat opozorila, da mora obljubo res izpolniti. Žiga je prisegel pri mami/očetu in takrat so vedeli, da misli resno. Potem pa pojdi in nas razveseli ter postelji vrni glas, so mu dejali. Žiga je stekel po stopnišču do očeta, mame in Tinke ter se jim iskreno opravičil za svoja dejanja. Starša sta bila presenečena, da je bilo Žigi tako zelo žal, in mu oprostila. Tinka je močno objela svojega brata, v znak, damu je tudi ona oprostila, in objemu sta se pridružila tudi oče in mama. Srečna družina je do večera igrala družabne igre.

Pozno zvečer je Žiga planil v svojo sobo, da bi pohištvu povedal, da je izpolnil obljubo in sta mu oče in mama oprostila. A ob prihodu v sobo je opazil, da njegova omara za oblačila, omara za igrače, pisalna miza ter postelja nimajo več oči, nosu, ušes in ust.

Na postelji je opazil pismo, v katerem je pisalo:

HVALA TI …

Postelja

Na Žigovem obrazu se je narisla velik nasmešek. Bil je srečen, da je pomagal postelji ter se pobotal s starši.

 

Srečanje s Primožem Suhodolčanom

Izbrano

V petek je učiteljica Betina Jamšek organizirala (v sodelovanju s Klavdijo Kodrun) srečanje učencev, ki so sodelovali v jezikovni izmenjavi, z mladinskim pisateljem in vsestranskim umetnikom Primožem Suhodolčanim. Trenutkov, ki smo jih doživeli v razredu, vam ne moremo pričarati, lahko pa vam posredujemo kratek intervju, ki ga je z njim pripravil učenec Dementej G. Prisluhnite! (mk)

Zadnji dan obiska

Izbrano

… jutri je petek in s tem zadnji dan, ki ga bodo učenci gimnazije iz Celovca preživeli z našimi učenci.

Kaj bodo doživeli v petek?

PETEK: 4. 4. 2014

* prihod na šolo, refleksija

* srečanje z mladinskim pisateljem Primožem Suhodolčanom

* sprehod do parka na Ravnah na Koroškem

* Galerija Ravne na Koroškem

* razstava Štefana Marflaka (slika, kip, poezija z učno delavnico)

* sprehod skozi Ravne na Koroškem, ogled Marflakove forme vive pred Tušem na Ravnah na Koroškem

* kosilo v šolski jedilnici

* zaključek

 

Upamo, da bo tudi zadnji dan vse teklo po planu in da se bodo imeli učenci lepo.

Jezikovna izmenjava

Izbrano

Danes je dan minil v sproščenem ozračju. Z učiteljico Betino Jamšek pa sta Neja Skrivarnik in Larisa Sušec (v okviru izbirnega predmeta šolsko novinarstvo) opravili intervju. Poslušajte, kaj pravi mentorica Betina o projektu, ki teče na šoli te tri dni …

ČETRTEK: 3. 4. 2014

* prihod na šolo (po naporni noči …)

* sodelovanje pri pouku

* malica in druženje na hodniku

* sodelovanje pri ŠVZ …, testiranje za športno-vzgojni karton

* kosilo v šolski jedilnici

* oblikovanje slovarja popačenk

* malica ter športne igre na igrišču za šolo

* ogled gledališke predstave Kdor hoče videti, mora gledati s srcem

* odhod na domove učencev gostiteljev

 

 

Obisk učencev iz Celovca

Izbrano

Pa se je začel težko pričakovani obisk … JUTRI dobimo namreč na izmenjavo učence iz Celovca. Kaj več bomo zapisali sproti, trenutno mogoče le jutrišnji potek dneva. Vsem želimo obilo užitkov, zabave in seveda pozitivnih izkušenj.

PROGRAM: 2. 4. 2014

* prihod in sprejem gostov, pozdravni nagovor ravnateljice … 9.30-10.15

* skupna knjiga (delavnica)

* raziskovanje šolske okolice

* kosilo v šolski jedilnici

* odhod v Mežico, Podzemlje Pece

* vrnitev v šolo in odhod na domove učencev gostiteljev … 15.30-16.00

Roševi dnevi s številko 17

Izbrano

Včerajšnji dan je za Katarino Lodrant in njeno mentorico potekal izven šolskih klopi, saj sta se udeležili 17. Roševih dnevov v Celju. Katarina je bila med 20 (od 99) izbranimi literati, ki so si svojim prispevkom  prislužili mesto v zborniku … Katarini in njeni mentorici čestitamo …

Mlada pisateljica Katarina Lodrant

Pa še povezava do uradnega poročila z dogodka … http://4d.rtvslo.si/arhiv/infodrom/174266615

Pustni torek

Izbrano

Pust je čas, ko se oblečemo v pustno masko.

Praznovanje pusta pa sega v pogansko dobo. Praznovanje in šemljenje se je po letu 1300 preneslo na čas pred štiridesetdnevnim postom (mesopust … meso in postiti se; italijansko carneleva: opustiti meso).

Poleg besede maškara, pustna šema … sodijo še izrazi pustar, pustnjak, pustnik, fašenk in kurent.

Šestošolci, osmošolci in devetošolci v svoji pustni preobleki.

Mnenja o pustu:

* mi je všeč, ker lahko jem pustne krofe;

* mi je všeč, ker lahko v tem času zganjamo norčije;

* mi je kul, ker lahko vidiš maske vseh vrst;

* ni mi všeč, saj se ne maram našemiti, ker me je sram;

* mi je všeč, ker lahko vsaj za en dan pozabiš, kdo si, in se zabavaš v drugi koži;

* pust mi je všeč, ker se lahko našemiš in si nekaj drugega, kakor po navadi;

* že kot malo so me vsako leto oblačili in šemili, zato mi je pust všeč;

* všeč mi je, ker je vsaj en dan v letu, ko se lahko oblečeš v kogar koli hočeš pa te nihče ne obsoja.

Zapisala: mk

 

Šolski parlament

Izbrano

Tema letošnjega šolskega parlamenta je bila RAZMERE V DRUŽBI. Zdelo se mi je, da je tema široko zastavljena, kar se je videlo tudi pri predstavitvi posameznih podtem oz. kreativnosti mladih že na šolskem nivoju.

Po uvodnem nagovoru je v učilnici glasbe sledilo poročanje (če smem uporabiti ta izraz) po razredih/stopnjah. Na razredni stopnji so učencu ugotavljali: ´Uh, kakšna sreča, da imam srečo!´ Z besedami ´Srečo večkrat srečamo, le prepoznati jo moramo!´ pa so nas mladi želeli opomniti, da je mogoče od časa do časa res pomembno ustaviti korak in videti s srcem, kot bi rekel letos že kar naš prijatelj Mali Princ.

Ne bom naštevala vseh nastopajočih in njihovih misli. Mogoče se ustavim pri petošolcih, ki so s kratko dramsko uprizoritvijo pokazali, da denar res ni sveta vladar. Otroci želijo starše.

Presežek vseh presežkov pa se mi je zdel kratek filmček deklet in fantov iz 8. b-razreda, ki so se na hudomušen način dotaknili ekologije. Upamo, da bodo prispevali svoje Novice iz osmice (naslov so si sposodili pri gledališki igri, ki jo pripravljamo) tudi na spletno stran/naš blog.

Ob koncu nas je vse prijazno nagovorila ravnateljica gospa Mira Hancman, gospod župan Občine Prevalje dr. Matic Tasič ter koroška predstavnica Zveze prijateljev mladine. Iz njihovih besed je bilo zaznati, da sta vesela predstavitev in iznajdljivosti naših otrok.

Med obrazi v dvorani je bilo moč opaziti tudi kakšnega starša, zatorej …, učenci in učenke …, le pogumno v svet, ki ga želite spremeniti. Ponosni smo na vas.

 

Nacionalni parlament bo 7. aprila v veliki dvorani državnega zbora v Ljubljani. Upamo, da vam uspe na regijskem. (mk)

Poglejte Novice iz osmice

 

 

 

GLK

Izbrano

Tudi pri gledališkem klubu se dogaja dogaja … Kaj več si zaenkrat poglejte samo na fotografijah …

Anastazija

Dementej

… Tea …

Kaja

Tamara

Ana

Katarina in Marisa pa sta bili prehitri za fotografski aparat, zato ju bomo ujeli na naslednjih vajah … (mk)

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem

Izbrano

V petek, 7. 2. 2014, smo imeli na OŠ Franja Goloba Prevalje kulturni dan. V dopoldanskem času so učenci spoznavali Franceta Prešerna, Malega princa in razmišljali o kulturi (oblačenja, obnašanja; naravna in kulturna dediščina …). Pripravili so medrazredne prireditve ter na ta način kulturno obeležili dan, posvečen Francetu Prešernu. Ob 11.00 smo pripravili v Družbenem domu na Prevaljah prireditev z naslovom KDOR HOČE VIDETI, MORA GLEDATI S SRCEM. Zamislili smo si jo tako, da nas je obiskal Mali princ, ki je na Zemlji srečal Puberteto. Deklica je poležavala v parku in se na moč dolgočasila. Pod svetilko nedaleč stran sta bili s pogovorom zavzeti Kultura ter Umetnost. Prerekali sta se, katera je bolj pomembna za narod. Puberteta ju je ogovorila, med njimi pa se je nato razvil zanimiv pogovor/razmišljanje različnih generacij o pomenu kulture in umetnosti za življenje. Med nastopajočimi so bili seveda učenci naše šole, tudi učenci, ki brusijo glasove v pevskem zboru, folklorna skupina in nekaj drugih šolskih glasbenikov. Slavnostna govornica je bila ravnateljica naše šole, gospa Mira HANCMAN. (mk)

Vaja zbora

Priprava scene

Povodni mož in Urška med vajo

Folklorna skupina med vajo

Katarina Lodrant med vajo v vlogi Pubertete

Več fotografij s prireditve sledi v naslednjih dneh …

Pol stoletja OŠ Franja Goloba Prevalje

Izbrano

Pisalo se je leto 1963, ko je naša šola, Osnovna šola Franja Goloba Prevalje, ugledala luč sveta na lokaciji, na kateri stoji še danes. V petek, 20. 12. 2013, pa nas je vse doletela čast, da prav s to našo šolo upihnemo 50 svečk in ji zaželimo vse lepo v družbi Abrahama.

Želj in čestitk je bilo kar nekaj, med njimi tudi takšne ´otroško otroške´, ki so jih izrekli naši otroci iz Vrtca Krojaček Hlaček, ki je prvi ´otroček´ naše šole.

Prireditev, na katero smo se pripravljali celo leto 2013, je bila ob 17.00 uri. Osnovnošolci so prvič prišli v šolo popoldan in tako ´okusili´, kako je bilo včasih, ko je bila to naša stalna praksa.

Kulturni dan je bil za nastopajoče zaznamovan z generalko, nato pa še tistim čisto ´tapravim´ nastopom pred polno dvorano staršev, učiteljev ter drugih delavcev šole in ostalih gostov.

Za sceno smo poskrbeli in vse goste povabili skozi stara šolska vrata, ki pa od letošnjega poletja tudi niso več tako stara. Pred samim vstopom v hram učenosti jih je pozdravila godba na pihala, ki je odigrala nekaj taktov glasbe, nekaj pa so jih ´pihnili´ tudi v sami veliki športni dvorani, ki je bila  tokrat glavno prizorišče  dogajanja.

Gostje so se nato sprehodili po hodniku v pritličju in si na panojih ogledali razstavo ob 50-letnici šole. Na posameznih slikicah so našli svoje obraze in tako veselega in nasmejanega srca stopili v dvorano.

Pogumnejši so stopili nad-stropje višje, kjer si je bilo moč ogledati stare šolske albume, urejene po letih.

Prireditev je bila skrbno urejena po desetletjih, ki so jih povezovale učenke (v oblačilih takratnega časa). Marsikatera mamica oziroma babica se je ob tem spomnila svojega otroštva.

Povabljeni gostje so tudi tokrat poskrbeli, da je dvorana vibrirala v ritmih smeha. Humor je dosegel višek z gospodom Jurijem Brložnikom. Menim, da ni bilo človeka v dvorani, ki se ne bi spomnil svojega teka okoli stadiona ali merjenja kožne gube, ki nas je vse tako jezila v letih, ko je puberteta najbolj močno trkala na naša vrata.

Med slavnostimi govorniki so bili poleg ravnateljice naše šole, gospe Mire Hancman, še župan  Občine Prevalje dr. Matic Tasič, Boris Zupančič, vodja sektorja za osnovno šol-stvo na ZRSŠ, ter Nevenka Štraser, predstojnica OE ZRSŠ Slovenj Gradec.

Milan Kamnik, Primož Suhodolčan, Matjaž Pikalo, Tomaž Ranc, Jurij Gorjanc, Aleksandra Kocmut, Jurij Berložnik, Klemen Gorenšek, Mateja Potočnik, Helena B. Gorenšek, Ditka Čepin so bivši učenci naše šole, ki s svojim uspehom navdušili že bivše učitelje, dandanes pa navdušujejo tudi širšo javnost. Zaplesal je plesni par, Žan in Erika Glinik.

Otroški in mladinski pevski zbor naše šole sta poskrbela za glasbene vložke, šolska folklorna skupina pa za plesne vložke. Gospa Hedvika Gorenšek, naša knjižničarka, je za vodenje prireditve, ki je trajala dve uri, ob koncu zaslužno prejela vse pohvale.

V počastitev obletnice smo  dobili nov logotip, ki ga je šoli podaril arhitekt Borut Bončina, spominsko znamko, pisemsko kuverto in kartico. Knjiga Včeraj, danes, jutri zaokroža (skupaj s tematsko številko Vigredi z naslovom Praznujemo) naše praznovanje 50-let-nice.

 

 

 

 

Pogovor s pisateljem Matjažem Pikalom

Izbrano

V četrtek, 19. 12. 2013, dan pred prireditvijo ob 50-letnici šole nas je v razredu obiskal znan slovenski pisatelj in pesnik Matjaž Pikalo.

Pogovor z njim je potekal v 8. razredu … Učenci so se na srečanje pripravili tako, da so brali Matjaževe knjige in poezijo, gledali posnetke na youtubu … Vprašanja za pogovor sta ob pomoči mentorice Maje Koležnik pripravili osmošolki, Katarina Lodrant in Tea Tomasovič, glasbene ´vložke´ pa so prispevali Barbara Potočnik (violina), Marko Prikeržnik (klarinet) in Gašper Verhnjak (pozavna), glas pa Ana Podržavnik, ki je zapela pesem Eve Boto.

Več vam bodo povedale slikice …

 

… začela nas je grabiti panika …

Izbrano

… sledi še POROČILO/PRIPOVED O DOGODKU …, nato zgodbo o Hudo dobri oddaji zapremo …

Učenci ŠNO so zapisali …

Zbudili smo se zgodaj zjutraj … ob 5.00 (razen izjeme, to je Peter Mandl, ki je svoje lase urejal že krepko pred peto uro). Ko smo se vsi zbrali pred šolo (al, Katarina), smo se odpravili na dooooolgo pot proti naši prestolnici. Na pot, ki se je splačala, ki je bila poplačana, saj smo imeli priložnost obiskati RTV, Radio 1, kjer smo se imeli HUDO!

Vožnja je bila sicer hudo utrujajoča in nas je kmalu zazibala v spanec. Ni se mu mogla izogniti niti naša učiteljica Maja, ki je zaspala med prvimi. No, izjema je bil (na srečo) šofer.

Zaradi tekočega prometa smo predčasno prispeli v Ljubljano, tako da so nas do začetka oddaje Hudo lahko še pogostili s krekerji in piškoti (al, Stella). Hvala!

Pet minut do devetih, ko smo morali v studio in si nadeti slušalke, pa nas je začela grabiti panika. Ja …, sprehodi do wc-ja niso bili več redkost, prej pravilo kot izjema, bili smo žejni (al, Staš), loteval se nas je kašelj … Ni, da ni!

Po desetih minutah smo se MORALI zbrati, saj je rdeča lučka, ki je naznanila začetek oddaje, zasijala v svojem slogu. In … Začelo se je pet čez deveto v soboto, 23. 11. 2013.

Oddaja je brez večjih zapletov stekla kot namazana. Doma smo potem izvedeli, da res brez večjih težav, glede na to, da je Petrova mama poslala kar ducat kratkih sporočil svojemu sinu, v katerih ga je prosila, naj ustavi svoje intenzivno ´čupiranje´ …, bili smo namreč V ŽIVO.

Po slovesu, ko smo radijcem dali priložnostno darilce, smo zavili še v McDonald´s. Okrepčali smo se s ´kosmalico´ (enim malica, drugim kosilo, op. m.), nato pa se odpravili proti domu, na Koroško.

Pot nazaj je bila živahnejša, saj ni bilo variante, da bi spali. Debata sem, debata tja … in bili smo doma. Veseli, razigrani, ponosni … JA, uspelo nam je.

Hvala vsem, ki ste nam pomagali.

Ekipa šolskega novinarstva

Ja, fantje in punce so se res izkazali in vesela sem, da nam je skupaj uspelo. Se tipkamo maja, ko vas bomo prosili za pomoč, da nam uspe še BERLIN … Nepozaben izlet, ki so si ga učenci zaslužili.

maja

 

HUDO!

Izbrano

TU … HUDO! … nas boste slišali in videli …, nekaj fotografij pa vam ponujamo tudi na našem blogu. Prispevek sledi v sredo, ko zberemo vtise, misli in občutke …

Generalno pa … HUDO!

… predčasen prihod na RA 1 …

  

… še prestrašene …

… a nasmejane …

NAŠI ´NOVINARJI´

… LARA ČAS …

… ANA PODRŽAVNIK …

… KATARINA LODRANT …

… LARISA SUŠEC …

… NEJA SKRIVARNIK …

… ORLANDO SAVIĆ F. …

… DEMENTEJ GRADIŠNIK …

… PETER MANDL …

… STAŠ ČARF …

… ŠPELA PERŠAK …

… NUŠA GRZINA …

… TEA TOMASOVIČ …

… LILI VOGEL …

… STELLA BELAJ …

… IZA TINTA …

 

Gasa …

… naše darilo ekipi RA 1 …

… skupinska fotografija …

 

Praktični del delavnic z RA 1

Izbrano

… obisk iz LJ … Uganete, kdo?

… tablica razkriva vse …

… uvodna navodila …

… delo po skupinah …

… tik pred odhodom na teren …

… nasmejane pred ´akcijo´ …

… moralna podpora …

… sodelovanje …

… Lili se uči montaže …

… izbira glasbe …

… delo …

… zaključni del …

… utrujeni?!

… se slišimo in VIDIMO v soboto …

Zanimiva dogodivščina na POP TV

Izbrano

V četrtek , 14. novembra 2013, smo se z družino odpravili na ogled medijske hiše POP TV. Pot do Ljubljane je hitro minila, saj smo bili polni pričakovanj.

Ko smo vstopili v hišo, nas je pričakal prijazen in zabaven novinar Denis Oštir in lahko smo začeli z ogledom.

Najprej smo si odšli pogledat studio oddaje »Svet«, nato pa nam je voditelj Gregor Trebušak razložil, kako poteka snemanje oddaje, priprave na oddajo …

Potem smo odšli do televizijske maske.Tudi tam so nam povedali, koliko časa potrebujejo, da uredijo naše TV voditelje. Nato pa smo odšli do studia 24 ur. Najprej smo si ogledali pisarne novinarjev, zatem pa smo odšli do režije, kjer so nam razložili, kako vse deluje.

Po kratkih novicah ob 17.00 smo lahko vstopili v studio 24 ur. Spoznali smo voditelja Edija Pucerja in vremenarko Katjo Jevšek. Tudi tu nam je Denis razložil, kako snemajo, montirajo itd. Seveda pa so nam morali dati malo časa za fotografiranje.

Po ogledu studia smo se odpravili še do studiev zabavnih oddaj; Vid in Pero šov in Gostilna išče šefa.

… in tako je bil naš enourni ogled zaključen.

Tega dneva ne bom nikoli pozabila.

Nuša GRZINA, 7. a

 

 

STA ali DELOVNI OBISK …

Izbrano

V četrtek, 6. 11. 2013, nas je že zeloooo zgodaj zjutraj obiskala novinarka Vesna Pušnik Brezovnik iz Slovenske tiskovne agencije (STA) v Ljubljani.

Da bi se znebila naše začetne sramežljivosti, je pripravila nekaj vprašanj, ki smo jih mi postavili njej, ona pa nam je odgovarjala. Na ta način je odgovorila na različna vprašanja o službi, študiju, delu v pisarni in na terenu ter še o veliko drugih zanimivih stvareh. Prinesla je tudi diktafon oz. snemalnik zvoka ter mikrofon in nam pokazala, kako se urejajo zvočni posnetki, kje se uporabljajo različni zvočni efekti, kako preprosto izrežemo premore in mašila iz izjave ali intervjuja. Povedala nam je tudi razliko med intervjujem in izjavo, razložila sestavo reportaže in kaj to sploh je. Pojasnila je tudi nekaj stvari o vodenju okroglih miz in debat. Razkrila je tudi nekaj podrobnosti o sodelovanju Slovenske tiskovne agencije z ostalimi tiskovnimi agencijami po svetu ter nam razjasnila, kako dobijo vse podatke, ki jih kasneje posredujejo drugim medijskim hišam.

Za na konec pa nam je pomagala s predlogi za radijsko oddajo o učencih tujcih, ki jo bomo snemali naslednji teden.

Iz njenih besed smo vsi ugotovili, da je novinarstvo zelo zahtevno delo, ki zahteva veliko radovednosti ter poguma. Ni delo za vsakega, je pa definitivno zelo zanimivo in dinamično.

Katarina Lodrant, 8. b

Novinarka Vesna nam je posredovala tudi zvočne posnetke, ki smo jih ´popravili´, da so slišni brez mašil … Poslušajte in presodite …

Anketa, Teja

Anketa, Staš

Anketa, Lili

Kolesar Vid Peršak

Izbrano

Veliko bivših učencev in učenk naše šole je uspešnih na raznih področjih. Eden od njih je tudi Vid Peršak – kolesar, ki pridno kolesari po različnih deželah tega sveta. Udeležil se je namreč že kar nekaj kolesarskih tekmovanj v Sloveniji, Avstriji in Italiji. To je tudi razlog, da sem z njim opravila intervju.

Kdo potuje s tabo na tekme?

Potujem s klubskimi kolegi.

Kdaj si se navdušil za kolesarstvo?

Nad kolesarstvom sem se navdušil že zelo zgodaj, pri 2 letih sem dobil tricikel in se z njim vozil po celem dvorišču.

Kako dolgo že tekmuješ?

Resno tekmujem približno pol leta.

V katerem klubu treniraš?

Treniram v klubu Orbea Geax MTB Team (Črni Vrh).

Kolikokrat na teden treniraš?

Treniram vsak dan v tednu.

Kako potekajo treningi?

Po navadi grem na daljšo vožnjo na Jamnico, v Strojno ali na Prevalje.

Na koliko tekmah si že sodeloval? Kje so potekale?

Sodeloval sem na šestih tekmah; v Sloveniji, Italiji in v Avstriji.

Katera je bila najpomembnejša?

Najpomembnejša je bila zadnja tekma svetovne enduro serije v Finale Ligure (v Italiji).

Kateri je tvoj najlepši/najboljši dosežek?

Dosegel sem 3. mesto na enduru svetovne serije v Finale Ligure ter zmagal na DP.

Kdo te pri tem spodbuja?

Pri tem me spodbuja cela družina in prijatelji.

 

Hvala za odgovore.

 

Intervju z našim bivšim učencem je pripravila Špela Peršak …

Vojska v Vojskem

Izbrano

Strogost? Disciplina? Red?

Lahko pričakujemo še kaj več?

Sedmošolci smo na trnjih, saj nam letos obljubljajo Vojsko.

Po temeljitih raziskavah smo prišli do določenih spoznanj. Ne, ni vojska, ampak Vojsko. Ne, ni stroga disciplina, ampak CŠOD. Šolske in obšolske dejavnosti torej, ki jih bomo sedmošolci izvajali izven rednega pouka, da bomo s tem utrdili svoja znanja in poskrbeli za njegovo trajnost.

V ponedeljek, 21. 10. 2013, so imeli naši starši roditeljski sestanek, na katerem so bili seznanjeni z vsemi podrobnostmi našega bivanja v CŠOD Vojsko.

Teden podaljšanih počitnic bomo začeli 4. 11. 2013. Z avtobusom nas bodo odpeljali daaaaleč od staršev in šole, mi pa že danes razmišljamo o vseh mogočih vragolijah, ki jih bomo ušpičili. Saj veste, teta puberteta …

Upamo torej na sproščujoč teden v naravi brez staršev in telefonov …, več pa vam bomo znali povedati, ko se vrnemo v šolo.

Neja SKRIVARNIK in Špela PERŠAK

Svetovni dan hrane, 16. 10.

Izbrano

Ob svetovnem dnevu hrane so nas obiskale učenke …, in sicer s posebno nalogo. Imele so pripravljen kviz, naša naloga pa je bila, da ugotovimo, o kateri moki je govora …

Ste vedeli odgovor?

Tisti, ki so ga in so bili izžrebani, so se lahko posladkali s pecivom iz te moke …

Hja …, pa še vedno ne veste, kajne da ne?!

Pomoč …

Ja, kamutova moka je tako dobra …

 

Telefon …

Izbrano

… telefon je za večino učencev prva misel, ko pridemo domov …, Hja, že prej. Ko zjutraj vstanemo, najprej pomislimo na fone.

Pa gremo po vrsti.

Moj dan se začne takole …

Ob sedmih klasično vstajanje in nato do pol dveh ŠOLA. O tem ne bom pisala, ker nihče ne bi bral.

OK.

Pridem iz šole. Kaj naredim? Vržem torbo v kot in na mah pograbim telefon. Zatečem se v svojo sobo, da mama ne bi slišala pogovora, in pokličem Amadejo, svojo prijateljico, s katero ´visiva´ skupaj cele popoldneve. No, če sem natančna, tudi večere. Psssst, da mama ne sliši.

Torej …, beseda je tekla o telefonu … Sama prisegam na …

Brez njih ne gre, z njimi pa tudi ne, saj jih v šoli ne smemo uporabljati. No, vsaj dobiti te ne smejo.

SMS-i so dobrodošli …

Zapisala: Neja Skrivarnik

 

 

 

ŠOLSKA ODBOJKA ALIAS PROFESOR ŠTEFAN PERŠAK

Izbrano

1. Katerih tekmovanj v odbojski ste se že udeležili in katerih se še boste?

Do sedaj smo zaključili tekmovanje v odbojki na mivki, čaka nas pa še mala odbojka na ŠŠT.

2. Kako proslavite uspehe?

Malo smo se poveselili, in sicer tako, da smo šli na pico s fanti iz Vuzenice in razmišljali, kako bi bilo fajn v BTC …, če bi imeli več časa in bi ga lahko obiskali. 

3. Opišite nam, prosim, vaš vsakdanji trening.

Dobivamo se enkrat tedensko (šolska ekipa) … Glavnino treningov pa opravi šolska ekipa pri odbojkarskem klubu.

4. Ste hud trener?

Za moje pojme ne. Več lahko povedo pa dekleta. Je pa delo z deklicami zahtevnejše, ker je za dobro igro in prijetnejše vzdušje potrebno upoštevati veliko dejavnikov. ˝So pač ženske!˝

Mi pa smo, kot radovedni novinarji, vprašali eno od bivših članic ekipe OK Prevalje, o strogosti trenerja. Odgovorila nam je (kajne, Neja S.?!), da je profesor Peršak kul.

5. Torej lahko rečemo, da so punce pridne?

Kakšne pa naj bi bile, če so same ´odličnjakinje´. Med njimi se pa vedno najde kakšna izjema, s temi pa je potrebno delo v rokavicah.

6. Katera od deklet pa najbolj izstopa?

Odbojka je ekipni šport, zato je potrebno zavzeto delo vseh deklet. Po višini, če lahko o tovrstnem izstopanju, pa Iza Tinta … Malo za šalo, malo zares.

7. Na podlagi katerih kriterijev (športnih, seveda) sestavite ekipo?

Na osnovi odbojkarskega znanja, prizadevnosti pri delu.

8. Naštejte nam nekaj svojih najvidnejših uspehov.

Odkar sem na šoli, smo bili s šolsko ekipo že sedemkrat državni prvaki, nekajkrat smo se uvrstili na drugo mesto, samo dvakrat v moji karieri pa se nismo uvrstili na državno prvenstvo.

9. Ste kdaj želeli vreči puško v koruzo?

Nikoli, saj se vsako leto pojavi kakšno talentirano dekle …, če priključiš še ostale, pa je že EKIPA.

10. Kako bo v prihodnje s ŠKL?

ŠKL se sedaj povezuje s ŠŠT …, tako da bomo še že videli, kaj bo s tem tekmovanjem v prihodnosti.

11. Ste imeli kdaj željo, da bi tekme sodili?

Poklicno se ukvarjam s sojenjem. Sodil sem večino tekem ŠŠT. Moram pa priznati, da deliti pravico ni lahko …, je zelo zahtevno delo.

12. Katerega športnega načela se držite v življenju?

Red, disciplina, trdo in resno delo, prijateljstvo, zaupanje …, to je pot do uspeha.

 

Profesorju Štefanu Peršaku se ekipa šolskega novinarstva najlepše zahvaljuje za dane odgovore.

 

Pripravila: Orlando S. Frankulović, Staš Čarf

 

Romeo in Julija

Izbrano

Ta vikend bo ´napet´, saj imam pred samo kar nekaj poustvarjalnih besedil, ki jih je treba ovrednotiti. Se jih veselim, saj je bila tema, o kateri so učenci pisali, navdihujoča … LJUBEZEN, Romeo in Julija.

V primeru, da bom dobila dovoljenje za objavo …, vam priskrbim košček ali dva …

Se tipkamo … maja k.

FLIRT

Carpe diem …

Izbrano

Kot mentorica šolskega časopisa Vigred se že kar nekaj časa ukvarjam z idejo o spletnem BLOGU …, ki je ta trenutek dihnil življenje. Upam, da bo ideja zaživela in bomo šolski novinarji pridno zapisovali novice, ki se dogajajo na šoli.

Spletni dnevnik je v osnovi DNEVNIK …, zato bo moč prebrati tudi kaj zanimivega iz osebnih življenj osnovnošolcev in osnovnošolk.

Za prvič vam ponujam spis, ki ga je pod mojim mentorstvom napisala devetošolka Iza Sušnik Vrečič …, in je že romal na naslov, ki obljublja bogate nagrade, ČE zmaga na razpisu. Tema je bila: LJUBEZENSKO PISMO …

 

Poberuh, 9. 10. 1943

Draga moja Ljubezen!

 

Večkrat se prebudim in razmišljam o Tebi, ki te ljubim.

Z upanjem, da te moje besede dosežejo, strmim v papir, ki nežno boža ga moja otožna duša. Še vedno ostaja vprašanje, si živ? Vedoč, da sem našla pravo ljubezen, imam občutek, da sem te tudi že izgubila.Nemorem pogledati v tvoje oči, te prijeti za roko, poljubiti … Svoje večne ljubezni si nisem predstavljala … kotrane, ki skeli …Si kot list papirja. Popisan.

Ob pisanju me prevzema strah, da nikoli ne bom dobila odgovora in da boš ostal le še bled spomin. Boleč spomin. Moje srce pa bo odsevalo žalost.

Življenje sem si zamišljala s tabo, želela se biti dih tvoje strasti …Razpeto nebo …, zadovoljni oblaki … Vzgajava otroke, jih gledava pri igri, skupaj preživljamo čas, gledamo sončni zahod …in ne potrebujemo ničesar. Ostarela sediva na verandi … A ob misli, da so to le sanje, se moja duša prazni kot prevrnjen kozarec vode …

Vojna nama je vzela marsikaj, nikoli pa nebom opustila upanja, da te nekoč spet zagledam, začutim toplino tvojih besed, vidim tvoj nasmeh …

 

Stvari ostajajo …, le tebe ni. Še vedno se skrivam pred vojaki, še vedno bežim pred vojno, pred smrtjo. Vzeli so mi družino. Gledala sem, kako so jih odpeljali,sama pa sem uspela rešiti svojo kožo. Od takrat sem sama.Zatekla sem se zopet v staro hišo,a v njej ne prepoznam ničesar. Izginila je vsa toplina, ki jo je najin dom izžareval. Sploh si ni več podobna… in tudi jaz si nisem. Ne spremeni te le čas, tudi notranja bolečina pušča posledice.

 

Le v uničenju je mir in ljubezen, le v uničenju je neskončna zvestoba. Moč za bojevanje mi daješ ti, moj navdih, moje življenje, moja ljubezen, moja sreča …, moje vse …Mrtve stvari ljubijo z mirom večnosti …

Se spomniš najinega prvega srečanja? Bilo je ob jasi blizu jezera …, kjer sva znala videti jasno nebo ter iskrice, ki jih je odbijala komaj vidna vodna gladina. Na jaso sem se zatekala že kot otrok, saj mi je dajala pogum ter moč za vsakdanje življenje, ki nilahko oziroma vsaj takrat se mi ni zdelo. Dokler ni prišla ta grozna vojna, ki je spremenila življenje mnogim ženskam, ki smo izgubile može, otrokom, ki so izgubili očete, materam, ki so izgubile sinove … Tukaj sem tudi zdaj, tukaj, kjer sem te prvič videla,kjer sem prvič slišala tvoj glas. Tukaj, kjer sem se prvič zaljubila. Vse me spominja nate …, vlažna trava, kjer sva brezskrbno preživljala prosti čas, jezero, v katerem sva plavala, votlina, v kateri sva se skrivala pred starši … Bilo je precej nepozabnih trenutkov.Takrat še nisem vedela, da bom izgubila vse v enem samem trenutku. V sanjah še vedno vidim, kako so prišli pote in te odpeljali … V vojno, v smrt. Tega ne morem preboleti. Nikoli ne bom mogla.

S solzami v očeh zaključujem svoje posednje pismo. A upanje ostaja. Upanje, da bom nekoč spet zdravilna kaplja na tvoje rane, da nekoč spet pozdravim tvoje srce … Upanje, da te nekoč spet vidim, začutim …Ostaja tudi ljubezen, ki je večna. Zopet želim namreč goreti …

Z ljubeznijo,

Ana-Marija